Kazahstan na COP31 zaganja platformo QaJET s ciljem 20 milijard dolarjev in 10 GW obnovljivih virov do leta 2035

Kazahstan namerava 10. novembra v okviru podnebne konference ZN COP31 v Antalyi uradno zagnati QaJET, nacionalno naložbeno platformo za pravičen energetski prehod, sta ekonomskemu portalu LS (lsm.kz) sporočili ministrstvo za ekologijo in ministrstvo za energetiko. Platforma naj bi mobilizirala približno 20 milijard dolarjev, kar ministrstvo opisuje kot okvirno oceno naložbenih potreb države.

Trije stebri. QaJET ima tri naložbena področja: razvoj obnovljivih virov z načrtom, da do leta 2035 začne obratovati 10 GW; posodobitev elektroenergetskih omrežij in sistemov za shranjevanje energije; elektrifikacijo končnih odjemalcev. Financiranje naj bi prišlo od domačih in mednarodnih razvijalcev, energetskih podjetij, institucionalnih vlagateljev, poslovnih bank in mednarodnih finančnih institucij, tudi v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih posojil.

Česa ne počne. Po navedbah ministrstev platforma ne postavlja ločenega zavezujočega cilja zmanjšanja deleža premoga ali drugih fosilnih goriv v energetski mešanici. Praktično delovanje je predvideno za leto 2027, po vzpostavitvi organizacijske strukture, vključno s sekretariatom in skupino za podporo projektom. »QaJET ne predvideva samodejne odobritve financiranja vsem prijaviteljem,« je pojasnilo ministrstvo za energetiko in dodalo, da bodo merila za izbor določena skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami.

Ozadje. Memorandum o ustanovitvi QaJET so aprila 2026 podpisali ministrstvi za energetiko in ekologijo ter Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Po podatkih EBRD bi 10 GW nove obnovljive zmogljivosti zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov za več kot 20 milijonov ton na leto, kar je približno 7 % z energijo povezanih izpustov države, ki se pri proizvodnji elektrike močno zanaša na premog.

Kaj sledi. Pobudo je predlagal predsednik Kasim-Žomart Tokajev na Generalni skupščini ZN leta 2023, je spomnil Kazinform. Kazahstan se je zavezal k podnebni nevtralnosti do leta 2060, njegov posodobljeni nacionalno določeni prispevek pa predvideva zmanjšanje izpustov za 17 % do leta 2035 glede na leto 1990.