Azerbajdžan: proizvodnja vetrnih in sončnih elektrarn naj bi do leta 2030 narasla na 4,4 TWh, kaže proračunska napoved za 2027

Proizvodnja električne energije v vetrnih in sončnih elektrarnah Azerbajdžana naj bi se povečala s 3.009 GWh v letu 2027 na 4.408 GWh v letu 2030, kažejo srednjeročne makroekonomske napovedi, priložene predlogu državnega proračuna za leto 2027, ki jih je 4. novembra navedla tiskovna agencija Trend. V istem obdobju bi se poraba plina v termoelektrarnah zmanjšala za približno tretjino.

Številke. Največji skok je pričakovan leta 2028, ko bi proizvodnja vetrnih in sončnih elektrarn dosegla 4.384 GWh, nato pa bi se ustalila pri približno 4,4 TWh: 4.414 GWh v letu 2029 in 4.408 GWh v letu 2030. Termoelektrarne bi proizvedle 21.957 GWh v letu 2027 in 24.283 GWh v letu 2030, 10,6 % več, medtem ko bi se plin, ki ga kurijo, zmanjšal z 2,416 na 1,572 milijarde kubičnih metrov.

Plin. Prav tako na podlagi proračunskega paketa je agencija Report poročala, da je proizvodnja zemeljskega plina v Azerbajdžanu za leto 2027 ocenjena na 16,3 milijarde kubičnih metrov, kar je 239,2 milijona kubičnih metrov (1,5 %) več od napovedi za letošnje leto. Proračun za leto 2027 po navedbah AzerNews izhaja iz cene nafte 65 dolarjev za sod.

Plinsko omrežje. Med obravnavo proračunskega paketa v parlamentarnem odboru za gospodarsko politiko je finančni minister Sahil Babajev dejal, da predlog ne predvideva sredstev za širitev plinskega distribucijskega omrežja in da bi SOCAR dela lahko financiral iz razpoložljivih sredstev ali naložbenih virov. Za program javnih naložb je namenjenih 5,3 milijarde manatov (3,12 milijarde dolarjev); »pričakujemo, da se bo proti koncu leta pokazala jasnejša slika,« je dejal Babajev, ki ga navaja Report.

Ozadje. Proračunski dokument po navedbah agencije Trend predvideva pospešitev »zelenega« prehoda, povečanje deleža obnovljivih virov v proizvodnji elektrike, nove proizvodne zmogljivosti in posodobitev omrežja ter cone in koridorje »zelene energije« in širitev izvoza obnovljive energije.