274 kilometrov od pristanišča do reaktorja: JEK2 postaja logistika

Zrelost megaprojekta se meri v banalnosti njegovih študij: ko razprava preide od »ali« k širini mostov, se je nekaj strukturno spremenilo. JEK2 je ta prag pravkar prestopil.

Prometna študija. Komponente jedrske elektrarne — reaktorska posoda, uparjalniki, rotorji — so brezkompromisno izredne: stotine ton, gabariti brez odpuščanja. Predhodna analiza je primerjala možne poti od morja do gradbišča in določila koridor Koper–Ljubljana–Celje–Krško, približno 274 km, kot najprimernejšega za podrobno obravnavo: slovensko pristanišče ostaja vrata, notranja trasa pa bo narekovala leta točkovnih priprav — ojačitve, obvozi, prometna okna.

Izbira stolpa. Druga predstavljena ugotovitev: hlajenje s stolpom na naravni vlek — klasična hiperboloidna silhueta — je tehnično priporočeno. Odločitev ima težo onkraj estetike: določa odtis na Savi, neodvisnost od rečnih pretokov — nauk poletja s 27,8 °C — in profil gradbišča.

Menjava na vrhu. Od 31. avgusta ima GEN energija novo vodstvo: Andrej Vizjak — okoljski minister prejšnje vlade, veteran energetskih dosjejev — prevzema štiriletni mandat natanko v fazi, ko projekt zahteva politično navigacijo: končna investicijska odločitev obljubljena do 2028, napovedano ljudsko posvetovanje, financiranje deset milijard nerazrešeno.

Pomen etape. Nič od tega reaktorja ne zagotavlja; vse pripravlja teren, da bo odločitev, ko pride, izvršljiva. Razlika med projekti, ki se zgodijo, in tistimi, o katerih se govori, tiči prav v takih dolgočasnih študijah — in Slovenija jih je začela proizvajati tekoče.

Evropski jedrski projekti v toku novic.