215 evrov za megavatno uro: uradna rentgenska slika slovenskega računa

Malo držav objavlja anatomijo svojega računa s slovensko natančnostjo: četrtletno poročilo ministrstva reže ceno na rezine in poimenuje vsak sloj. Izdajo za drugo četrtletje velja prebrati v celoti.

Ključne številke. Gospodinjstva: 215 €/MWh končne referenčne cene — 208,4 v prvem četrtletju, 197,1 pred letom dni. Negospodinjstva: 169,5 €/MWh, četrtletno nižje za 7 %. Struktura gospodinjske cene: energija 55,9 % celote, omrežnina 19,6 %, DDV 18 %, prispevki 5,8 %, trošarina 0,7 %.

Krivec za rastjo. Energetska komponenta je stala na mestu: 119,9 €/MWh, enako kot lani. Omrežnina se je četrtletno celo pocenila za 8 %. Skok prihaja iz diskretne rubrike prispevkov: 12,4 €/MWh — dvakratnik prejšnjega četrtletja in več kot trinajstkratnik lanske ravni. Uradna razlaga: konec februarja je potekla 50-odstotna olajšava za gospodinjstva, ki je sledila popolni oprostitvi iz kriznih let. Država umika mrežo, račun to zabeleži.

Industrijska divergenca. Podjetja so ujela nasprotno četrtletje: njihovi nakupi, bližje pocenjenemu veleprodajnemu trgu, so ceno potegnili na 169,5 — skoraj 27 % pod gospodinjsko raven. Razlika ponazarja klasični zamik: gospodinjstva plačujejo zglajene pogodbe, industrija diha s trgom.

Kaj sledi. S popolnoma iztečenimi oprostitvami se prispevki vračajo v zgodovinsko vlogo financerja shem — in vsaka prihodnja razprava o dražitvah se seli tja, kamor sodi: k reguliranim komponentam, ne k borzi. Ministrska preglednost vsaj naredi razpravo pošteno.

Primerjava evropskih cen na strani cen.