Študija: kabel Grčija–Ciper bi stroške porabnikov znižal za do 138 milijonov evrov na leto

Elektroenergetska povezava Grčija–Ciper (Great Sea Interconnector, GSI) bi lahko stroške porabnikov v obeh državah znižala za 123–138 milijonov evrov na leto, odvisno od zmogljivosti kabla, kaže simulacija obeh sistemov za leto 2035. Rezultate je na konferenci Inštituta za energijo jugovzhodne Evrope (IENE) predstavil profesor Pantelis Biskas z Aristotelove univerze v Solunu, so poročali Mononews, Energymag in Sigmalive.

Številke. Študija primerja delovanje obeh trgov brez kabla s tremi scenariji z zmogljivostjo 500, 750 in 1.000 MW. Po navedbah Energymaga bi od skupne koristi v višini 138,1 milijona evrov približno 123,7 milijona pripadlo ciprskemu trgu. Povprečni stroški oskrbe z električno energijo na Cipru, vključno z v model vključenimi pristojbinami za GSI, bi se znižali za približno 21,3 €/MWh oziroma 18 %. Ciper bi iz Grčije neto uvozil 1,53–1,60 TWh na leto in tako pokril 26–27 % porabe.

Prvih 500 MW. Pri 500 MW bi kabel deloval s polno zmogljivostjo 609 ur na leto, večinoma v smeri Grčija–Ciper; pri 750 MW se število teh ur zmanjša na 35. Sklep predstavitve je, da največji del koristi prinese prvih 500 MW.

Obnovljivi viri in plin. Omejevanje proizvodnje iz obnovljivih virov na Cipru bi se zmanjšalo z 11,8 % brez kabla na približno 4,5 %, torej s 317 GWh na 79–95 GWh na leto, v Grčiji pa s 3,1 % na 2,9 %. Osnovni scenarij za leto 2035 predvideva ceno plina okoli 28 €/MWh. V testu občutljivosti s plinom po približno 18 €/MWh na Cipru bi se neto uvoz prepolovil, z 1,6 na 0,8 TWh, letni prihranki pa bi se znižali na 40–50 milijonov evrov.

Ozadje. Energymag opozarja, da se projekt še vedno sooča z nerešenimi gospodarskimi, regulativnimi in geopolitičnimi vprašanji. Študija je simulacija stroškov oskrbe, ne napoved računov.

Podatki o državi v realnem času so na strani države